Zgodovina obrtništva v Kranju sega že v 19. stoletje, a zametki OOZ Kranj segajo v leto 1968, ko je bilo ustanovljeno združenje samostojnih obrtnikov. Prvi predsednik je bil Franc Grašič, ki so ga izvolili na ustanovnem zboru v Stari pošti. Združenje je nastalo z veliko žara. Obrtniki so ure in ure žrtvovali za skupno stvar.

V obdobju od 1980 do 1990 se je krepil vpliv obrtniške organizacije. Združenje je v tistem času izboljšalo pogoje svojega dela, odprt je bil tudi nov obrtniški dom na Likozarjevi 1 v Kranju, kjer je bila prej osnovna šola. Zaživelo je delo v sekcijah – frizerski, lesarski in avtoremontni. V marsičem prelomno je bilo leto 1986. Obrt je dobila »svoje ministrstvo«. Poleg delegatov v republiški skupščini je imela obrt tudi delegata v zvezni skupščini v Beogradu.

Z začetkom devetdesetih let se je za obrt začelo obdobje, v katerem je doživela največje in najpomembnejše spremembe po II. svetovni vojni. V tem času, ko sovpada z rojevanjem nove države Slovenije, je obrt uspela uresničiti veliko dolgoletnih želja in zahtev. 26.3.1991 je skupščina soglasno sprejela statut OZS, s čimer je bila le-ta ustanovljena. S tem zakonom je postala pomembna institucija javnega prava s številnimi javnimi pooblastili. Vrhunec mednarodne uveljavitve je sprejetje zbornice v Evropsko združenje obrti in malih podjetij s sedežem pri Evropski skupnosti v Bruslju.

Od prvih društev, ki so delovala bolj ljubiteljsko, a so se v skromnih okvirih pogumno in srčno borila za svoje pravice, do današnje močne, profesionalne, razvejane in mednarodno uveljavljene institucije ter vpete v vse strukture oblasti, so tisoči obrtnikov pripomogli k ohranitvi slovenske obrti.